Vprašanje je glasbilo

Ljudje se Sokrata spominjajo po odgovorih, ki jih skrbno ne da. Dialogi so pogosteje prikaz tega, kaj se zgodi, ko samozavestna definicija sreča potrpežljivo vprašanje. V Eutifronu človek, ki trdi, da ve, kaj je pobožnost, mora povedati, kaj misli, in vsak poskus se izkaže za preozkega, preveč krožnega ali odvisnega od tistega, kar naj bi razložil. Nelagodje je metoda.

Zato filozofija sedi poleg filologije v hiši o jeziku in ne v ločenem svetišču. Definicija je stavek. Lahko jo občuduješ ali jo preizkusiš na primeru. Sokratova navada je, da jo preizkusi. Znani stavek iz Obranitvenega govora, da nepreiskano življenje ni vredno življenja, je manj geslo o samoizboljšanju kot trditev, da je življenje, ki noče pogledati lastnih besed, že napol zaspano.

Pri tem je igriva stran in ni sodobna. Vprašanja so pogosto vljudna in malo hudomušna. Drugemu prepustijo, da podre sam. To je spet serio ludere, igra zares: šala je v tem, da je definicija vstopila v sobo tako zelo prepričana vase.

Izobraževalni projekt, ki deli samo sklepe, je drugo glasbilo. Tisto, ki mu je tu mar, je vprašanje, zaradi katerega stavek pokaže svoje sklepe.